Terminološko svetovanje

Prevajam strokovno knjigo o nasilju v družini in družinskih sodiščih, v kateri avtorica izmenično in namenoma uporablja tri poimenovanja za osebo, ki izvaja nasilje: abuser, perpetrator in violent man/father. V prevodu smo za angleški termin perpetrator izbrali storilec, za violent man nasilni moški, za abuser pa zlorabitelj, ker se navezuje na poimenovanje zloraba (ang. abuse). Avtorica namenoma uporablja dve poimenovanji: violence in abuse. Violence v prevodu prevajamo z nasilje, abuse pa z zloraba, ker izraz v angleščini označuje širši spekter vzorcev nadzora, poniževanja, ustrahovanja in izkoriščanja, s fizično silo ali brez nje. Izjeme so ustaljene zveze: domestic abuse prevajamo kot nasilje v družini, physical, sexual, psychological in economic abuse pa kot fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje, kot jih poznata Zakon o preprečevanju nasilja v družini in Istanbulska konvencija.

Ali je zlorabitelj v tem kontekstu ustrezen termin za abuser ali bi priporočili drugo rešitev? Zlorabitelj se v slovenščini pojavlja (npr. v gradivih ZRSŠ in v medijih), vendar redko, zakonodaja pa uporablja povzročitelj nasilja (ZPND) in storilec (KZ-1).

Poimenovanje zlorabitelj je besedotvorno ustrezno in primerno za označevanje osebe, ki izvede zlorabo. Tvorjeno je iz dovršnega glagola zlorabiti. Z vidika vsebine pojma, za katerega velja ponavljajoči se vzorec ravnanja, pa bi bilo še ustrezneje uporabiti poimenovanje zlorabljalec, ki je tvorjeno iz nedovršnega glagola zlorabljati.

Pojavlja se tudi poimenovanje zlorabljevalec, ki je v korpusu znanstvenih besedil OSS celo najpogostejše, saj se pojavi 97-krat. Pogostnost tega poimenovanja je izpostavljena tudi v odgovoru Slovenska ustreznica za angleški izraz »abuser« je ..., objavljenem v Jezikovni svetovalnici. Avtorji odgovora so zapisali, da soobstoj dveh besedotvornih možnosti, tj. zlorabljalca (iz zlorabljati) in zlorabljevalca (prav tako iz zlorabljati) »v slovenščini ni redek pojav«. Poimenovanje zlorabitelj se v korpusu OSS pojavi 30-krat, zlorabljalec pa 5-krat. Vendar večja pogostnost v tem primeru, ko gre za različne oblike poimenovanja, še ne pomeni, da je najpogostejši termin tudi najprimernejši.

Če avtorica v angleščini uporablja tri poimenovanja za označevanje različnih pojmov, je tudi v slovenščini smiselno poiskati tri poimenovanja. Menimo torej, da je v obravnavani strokovni knjigi poimenovanje zlorabitelj primeren slovenski ustreznik za angleško poimenovanje abuser, saj omogoča razlikovanje od storilca (ang. perpetrator) in nasilnega moškega/očeta (ang. violent man/father). Zaradi vsebinske ustreznosti pa dajemo prednost poimenovanju zlorabljalec. Izbira med njima je tako odvisna tudi od avtorske oz. prevajalske odločitve, pri čemer je pomembno, da se izbrano poimenovanje v besedilu uporablja dosledno.

V pravnem kontekstu, ki ga omenjate v vprašanju, pa bi bilo smiselno razmisliti tudi o poimenovanju storilec zlorabe, tvorjenem po analogiji z ustaljenima terminoma storilec kaznivega dejanja in storilec prekrška.