Terminološko svetovanje

Na vas se obračam s predlogom novega slovenskega poimenovanja za voznika, ki po avtocesti ali drugi prometnici z ločenima smernima voziščema vozi v nasprotni smeri od predpisane. V nemškem jeziku je za takšnega voznika uveljavljen izraz Geisterfahrer, medtem ko v slovenščini praviloma uporabljamo opisne zveze, kot so voznik, ki vozi v napačno smer, voznik v nasprotni smeri in podobno. Pri tem se mi zdi pomemben tudi povsem praktičen vidik prometnega obveščanja. Prometna opozorila so lahko v kritičnih trenutkih predolga, da bi jih voznik hitro zaznal, razumel in se nanje ustrezno odzval. Zato se mi zdi smiselno razmisliti o kratkem, enobesednem in pomensko dovolj nevtralnem izrazu, s katerim bi lahko voznika takoj opozorili na posebno in neposredno nevarnost. Tako kot pri nekaterih drugih prometnih pojmih bi že ena sama beseda lahko nosila jasno opozorilno sporočilo.

Kot mogoč slovenski termin bi želel predlagati besedo blodnik. Beseda izhaja iz glagola bloditi, ki med drugim pomeni tavati, iskati pravo pot oziroma zgrešiti smer. Zdi se mi, da ta pomenska osnova dobro opisuje voznika, ki je zašel v napačno smer prometnega toka in se giblje proti smeri drugih vozil. Izraz blodnik ima po mojem mnenju nekaj prednosti: je kratek in enobeseden, temelji na slovenskem besednem gradivu, je lahko izgovorljiv in zapomnljiv, pomensko nakazuje izgubo oziroma zgrešitev pravilne smeri, ni že sam po sebi vrednostna sodba o vozniku, omogoča zelo hitro uporabo v prometnem opozorilu. 

Ali se vam zdi beseda blodnik z vidika slovenskega besedotvorja in pomena ustrezna oziroma mogoča rešitev za takšno poimenovanje? Zanimalo bi me tudi, ali v slovenskem jeziku že obstaja ustaljen enobesedni termin za ta prometni pojav oziroma ali bi predlagali kakšno drugo rešitev.

Enobesedni termini so praviloma sporočilno zelo učinkoviti, saj pojem označujejo v najbolj strnjeni obliki, ki pri realizaciji v rabi praviloma ne dopušča variacij. Na drugi strani pa je lahko enobesedni termin tudi sporočilno neučinkovit, če ne vsebuje dovolj sestavin za nedvoumno označevanje pojma. Načelo gospodarnosti, po katerem imajo krajši termini prednost pred daljšimi, je namreč treba razumeti širše kot zgolj dajanje prednosti enobesednim terminom. Ustreznejša interpretacija tega načela je, da mora termin vsebovati le toliko sestavin, da lahko pojem, ki ga označuje, umesti na ustrezno mesto v pojmovnem sistemu. 

Poleg načela gospodarnosti je v obravnavanem primeru treba omeniti tudi načelo ustaljenosti, po katerem se termina, ki v rabi prevladuje, brez utemeljenega razloga (npr. zaradi neustreznosti ali zastarelosti termina) ne menja. V rabi se je ustalil termin napačna smer, gl. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah s spremno besedo (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, 2016, str. 73). Ta termin označuje prometni pojav, ki ga sporoča tudi preventivni obvestilni znak z oznako 3501, postavljen na izvoznih priključnih krakih avtocest in hitrih cest. Poimenovanje za dejanje je vožnja v napačno smer, za voznika pa voznik v napačno smer. Vsi trije povezani pojmi so na poimenovalni ravni usklajeni, kar je v skladu s terminološkim načelom usklajenosti s pojmovnim sistemom. To načelo določa, da naj termin izraža povezanost pojma, ki ga označuje, s termini, ki označujejo sorodne pojme: za sestavino termina se izbere izraz, ki je tudi sestavina terminov, ki označujejo sorodne pojme. 

V vprašanju omenjate tudi zvezo vožnja v nasprotno smer, ki se nam zdi manj ustrezna, ker lahko nasprotna smer označuje tudi smer vožnje na sosednjem voznem pasu, ki pa ni napačna. Poleg poimenovanja z zvezo napačna smer v 4. sklonu – vožnja v napačno smer – se pojavlja tudi poimenovanje s to zvezo v 5. sklonu – vožnja v napačni smeri. V korpusu znanstvenih besedil OSS prevladuje prva, ki ima 126 pojavitev, medtem ko se vožnja v napačni smeri pojavi 36-krat. 

Opredelimo se še do predlaganega poimenovanja blodnik. Poimenovanje odstopa od povezanih terminov oziroma ne odraža povezave z njimi, kar v terminologiji ni zaželeno, saj zmanjšuje sporočilno učinkovitost. Poleg tega pojma, katerega vsebina se nanaša na voznika, ki vozi v smeri, ki ni namenjena njegovemu prometnemu toku, ne označuje niti povsem natančno niti povsem nevtralno. Glagol bloditi je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'hoditi brez cilja, brez orientacije', v drugem pomenu, ki ima kvalifikator knjižno, pa kot 'biti v zmoti, v nejasnosti'. Glede na to menimo, da je predlagano poimenovanje blodnik manj primerna poimenovalna rešitev. 

Če povzamemo: menimo, da je za sporočanje v kontekstu varnosti na cestah poimenovanje voznik v napačno smer primernejše kot blodnik. Obravnavani pojem namreč označuje natančno, hkrati pa tvori stabilen poimenovalni sistem s povezanima terminoma napačna smer in vožnja v napačno smer. Prednost enobesednega termina sama po sebi ne odtehta prednosti že ustaljenega in pojmovno usklajenega poimenovanja. Upoštevajoč terminološka načela, zato ne bi svetovali menjave poimenovanja voznik v napačno smer s poimenovanjem blodnik ali iskali drugega enobesednega poimenovanja zanj.