Zanima me slovenski termin za pripomoček, s katerim si pacient sam aplicira adrenalin. Do zdaj smo uporabljali termin avtoinjektor adrenalina, ker je šlo za pripomoček z injekcijsko iglo. Po novem pa se uporablja enako zdravilo tudi v nosnem pršilu. V angleščini se uporablja termin adrenaline device. Ta pripomoček bi mogoče lahko poimenovali samo-aplikator, a se sprašujemo, če je to ustrezno, ker je beseda sestavljena iz slovenskega dela in tujke. Kateri slovenski ustreznik naj uporabimo?
Strinjamo se z vami, da termin avtoinjektor adrenalina, ki ga omenjate v vprašanju, ni ustrezen za poimenovanje novega pojma. Kadar gre za pripomoček, s katerim si pacient sam vnese adrenalin v telo z injekcijsko iglo, je ustrezno izhajati iz termina injektor, saj je ob glagolu injicirati v Slovenskem medicinskem slovarju navedena definicija 'dati injekcijo v žilo, mišico, kožo, pod kožo ali v sklep'. Če pa se adrenalin vnese v telo s pomočjo nosnega pršila, je sestavina injektor neustrezna. V tem primeru je primerneje izhajati iz termina aplikator, ki je Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 definiran kot 'pripomoček za odmerjanje, vnašanje in nanašanje zdravila v telo ali na telo'.
Še glede razmerja med samo- in avto- kot prvima deloma zloženk. Slovenski pravopis 8.0 v poglavju Besedotvorni oris (§ 54) navaja, da se nekatere prevzete morfemske sestavine v zloženkah (afiksoidi) lahko prevajajo. Med primeri je navedena tudi sestavina avto-, ki se lahko prevaja s samo-, npr. avtocitat in samocitat. Tovrstnih primerov, ki potrjujejo, da lahko domača sestavina samo- tvori zloženko tudi s prevzeto podstavno besedo, je še več, npr. samodisciplina, samoevalvacija, samoiniciativa. Na osnovi tega torej lahko ugotovimo, da je zloženka samoaplikator tudi jezikovnosistemsko ustrezna. Poleg tega se v strokovnih besedilih relativno pogosto pojavlja tudi termin samoaplikacija (prim. članek M. Zorko Uporaba tarčnih zdravil v revmatologiji v zborniku Tarčna zdravila – trendi in novosti, 2015, str. 138), kar je dodaten argument, ki govori v prid poimenovanju samoaplikator. Na tem mestu naj omenimo, da se tovrstne zloženke pišejo skupaj in ne z vezajem. Po analogiji z zloženko samoaplikator namesto avtoinjektorja predlagamo samoinjektor, ki je tudi v strokovnih besedilih relativno pogost (prim. diplomsko delo J. Pirc Poznavanje in obravnava anafilaksije pri otroku, 2019, str. 13). Poleg tega je glagol samoinjicirati si vključen že v Slovenski pravopis 2001.
Ker gre za pripomoček za vnašanje adrenalina v telo, predlagamo, da se za jasno označitev pojma ohrani tudi sestavina adrenalin, in sicer v vlogi desnega prilastka. Glede na to, da se vnaša skozi nos, pa bi bilo po našem mnenju smiselno dodati še levi prilastek nosni. Za pripomoček za samostojno vnašanje adrenalina v obliki nosnega pršila torej predlagamo termin nosni samoaplikator adrenalina, za pripomoček za samostojno vnašanje adrenalina po injekcijski igli pa samoinjektor adrenalina.