Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 04. 05. 2026
Opis terminološkega problema:

Zanima nas termin s področja klimatologije, in sicer iščemo slovenski ustreznik za radiative forcing. Termin označuje velikost razlike med sevalnim tokom, ki vstopa v Zemljino atmosfero, in sevalnim tokom, ki odhaja proti vesolju. Vsebina pojma zajema učinke različnih dejavnikov, npr. CO2, metana, aerosolov, na spremembe sevalnega toka. Ko Zemlja prejme več energije, kot jo odda, to vpliva na globalno segrevanje. V slovenščini se pojavljata poimenovanji sevalni presežek in sevalni pribitek. Za sestavino forcing v angleškem terminu nismo našli boljšega prevoda. Prosimo za nasvet, kako bi pojem ustrezno poimenovali.

Odgovor:

Pridevniški sestavini radiative v slovenščini ustreza pridevnik sevalni. Zanima vas, kar je izpostavljeno tudi v vprašanju, jedro termina (ang. forcing). Omenjate dve slovenski poimenovanji, sevalni pribitek in sevalni presežek, ki naj bi se za pojem že pojavljali. 

Poimenovanji, kot smo uspeli ugotoviti iz pregleda nam dostopnih virov, v rabi nista zelo pogosti. Prav tako menimo, da vsebine pojma ne označujeta dovolj natančno, torej ne upoštevata v zadostni meri terminološkega načela vsebinske ustreznosti. Tako pribitek kot presežek pomensko nakazujeta večjo količino oz. dodajanje. Pri pojmu, po katerem sprašujete, pa gre za razliko med dvema sevalnima tokovoma. Ta razlika je lahko pozitivna ali negativna, v strokovnih besedilih smo namreč zasledili tudi povezani angleški poimenovanji positive radiative forcing ter negative radiative forcing. Strokovnjak s področja meteorologije, s katerim smo se posvetovali, je kot mogočo poimenovalno rešitev navedel sevalni učinek, pri čemer pa se mu to poimenovanje ne zdi optimalno. Tudi po našem mnenju je jedro učinek za konkretni pojem vsebinsko preširoko; v SSKJ2 ima razlago 'pojav, ki nastane zaradi učinkovanja česa na kaj'. Smiselno se nam zdi, da se izbere jedro, ki pojem bolj natančno določi.

Ob pregledovanju virov smo ugotovili, da se za pojem precej pogosto pojavlja poimenovanje sevalni prispevek, npr. v Metodologiji za novelacijo predhodne ocene poplavne ogroženosti 2024 (Ministrstvo za naravne vire in prostor, 2024, str. 11) ter v glasilu Slovenskega meteorološkega društva Vetrnica (oktober 2013, npr. str. 15). V korpusu znanstvenih besedil OSS se poimenovanje sevalni prispevek pojavi 145-krat. V istem korpusu se 15-krat pojavi termin pozitivni sevalni prispevek ter 11-krat negativni sevalni prispevek. Zdi se, da je termin sevalni prispevek relativno ustaljen, ustaljenost pa je pomembno terminološko načelo, ki določa, da se ustaljenega termina ne menja brez dobrega razloga. Če vseeno pride do terminološke intervencije, kot imenujemo pojav menjave termina, se mora ta izvesti s soglasjem znotraj stroke. Raba več različnih poimenovanj za isti pojem namreč otežuje komunikacijo. Termin z jedrno sestavino prispevek je tudi vsebinsko ustreznejši od prej navedenih poimenovalnih možnosti. Pri pojmu gre namreč za ocenjevanje učinkov, ki prispevajo k spremembi sevalnega toka, kar se odrazi v razliki med sevalnim tokom, ki potuje iz vesolja na Zemljo, in sevalnim tokom, ki potuje v obratni smeri. 

Na osnovi terminološkega načela ustaljenosti in terminološkega načela vsebinske ustreznosti vam za obravnavani pojem svetujemo termin sevalni prispevek.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Oman, Anja Zupan, Mojca Žagar Karer