Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 18. 04. 2026
Opis terminološkega problema:

V medicinski stroki se v zadnjih letih vse pogosteje uporabljata angleška termina real-world data (RWD) in real-world evidence (RWE). Nanašata se na podatke in dokaze iz klinične prakse, ki ne izvirajo iz kontroliranih pogojev, ter vključujeta tudi podatke iz (digitaliziranih) kartotek in drugih evidenc, ki so zbrani z opazovanjem in se sistematično beležijo. Gre torej za podatke in dognanja iz okolja, ki ni strogo nadzorovano, kot je to značilno za klinične raziskave. V slovenskem jeziku najdemo poimenovanja, kot sta dokazi iz dejanske klinične prakse in podatki iz rutinske klinične prakse. Menimo, da oznaka rutinska ni najbolj ustrezna, saj obravnava bolnikov že dolgo ni zgolj rutinska, temveč se prilagaja glede na značilnosti bolnikove bolezni in njegovih želja. Torej gre za personalizirano obravnavo. Prosimo za priporočilo o najustreznejših slovenskih poimenovanjih. 

Odgovor:

Zanimata vas najustreznejši poimenovanji za povezana pojma, ki ju v angleščini označujeta real-world data in real-world evidence, ki imata različni jedrni sestavini in enaki določujoči sestavini, torej real-world, zato iščemo najprimernejše določilo v slovenščini. Termina označujeta podatke oz. dokaze, ki niso zbrani z randomiziranimi kliničnimi raziskavami in so namenjeni zapolnjevanju vrzeli med randomiziranimi kliničnimi raziskavami ter klinično prakso (prim. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu; krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe, str. 9).

Če želimo ohraniti metaforo iz angleškega termina, se moramo odločiti, ali je primernejše določilo iz realnega sveta ali iz resničnega sveta. Pridevnik resničen je v SSKJ2 v 1. pomenu razložen kot 'ki je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije'. Ta pridevnik ima sicer v 2. pomenu razlago 'ki je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi', kar ustreza iskanemu pojmu, vendar zadetki v referenčnem korpusu Gigafida 2.2 kažejo, da je v rabi precej bolj prisoten prvi pomen. Pridevnik realen je v SSKJ2 v 1. pomenu razložen kot 'ki v resnici obstaja ali se v resnici godi', kar ustreza iskanemu pojmu. Poimenovanje podatki iz realnega sveta najdemo v več relevantnih slovenskih besedilih, npr. v Metodoloških navodilih za spremljanje kazalnikov kakovosti v zdravstvu, 2023, npr. str. 8, 9, v članku D. Stefanovskega idr. Zdravljenje razsejanega, trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom in nabpaklitakselom: podatki iz realnega sveta (34. onkološki vikend, 2022, str. 129–130), v članku Učinkovitost in varnost zdravljenja s trastuzumab derukstekanom: analiza podatkov iz realnega sveta (Onkologija, 2024, XXVII/2, str. 30–39).

V vprašanju ste omenili, da se v slovenščini že pojavlja poimenovanje podatki iz rutinske klinične prakse. Strinjamo se z vami, da pridevnik rutinski ni ustrezen, saj nakazuje na določeno predvidljivost, pri čemer pa to ni značilnost pojma, ki vas zanima. Primernejše pridevniško določilo bi bilo dejanski, ki je v SSKJ2 razložen kot 'ki v resnici je, obstaja', vendar pa se zveza iz dejanskega sveta pojavlja redko, sploh v strokovnih besedilih s področja medicine. Pri pregledovanju literature smo ugotovili, da obstajata dva termina,  prvi je podatki iz realnega sveta (ang. real-world data), ki označuje širši pojem in vključuje tako podatke iz kartotek pacientov, registrov in drugih relevantnih virov, kot tudi neposredna opazovanja iz klinične prakse. Drugi, ožji in podrejeni pojem, ki obsega podatke, zbrane pri neposrednem delu z bolniki v nenadzorovanih pogojih, pa označuje termin podatki iz klinične prakse, ki ustreza angleškemu terminu clinical-practice data. V terminologiji je za uspešno sporazumevanje pomembna natančnost in vsebinska ustreznost, zato menimo, da je najprimernejše poimenovanje za angleški termin real-world data slovenski termin podatki iz realnega sveta. 

Zaradi nedvoumnosti v strokovnem sporazumevanju vam svetujemo, da za angleški termin real-world data uporabljate slovenski termin podatki iz realnega sveta, za povezani termin real-world evidence pa dokazi iz realnega sveta.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Oman, Anja Zupan, Mojca Žagar Karer