Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 25. 04. 2025
Opis terminološkega problema:

Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin perceived presence, ki na področju navidezne resničnosti označuje občutek oz. subjektivno doživljanje navzočnosti v virtualnem svetu. To pomeni, da se uporabnik počuti prisoten nekje drugje, kot je v resnici, npr. v videoigri ali vsebini, ki jo gleda z VR očali. Pri strokovnem pisanju sem doslej uporabljal termin dojeta navzočnost. Nekateri drugi avtorji pa uporabljajo termin prisotnost. Glede na to, da sta navzočnost in prisotnost sopomenki, me zanima, če je tudi v tem kontekstu ustrezna raba obeh.

Odgovor:

Pri iskanju strokovnih virov na spletu smo poleg termina perceived presence našli še enobesedni termin presence, ki označuje isti pojem in se zanj v slovenščini uporablja ustreznik prisotnost (prim. članek M. Žnidarič, D. Škrinjar Navidezna resničnost v fizikalni in rehabilitacijski medicini v Informatica Medica Slovenica, 28/1‒2, 2023, str. 24‒30, npr. str. 24). Poleg tega pa smo našli še več terminov, ki označujejo povezane pojme in se zanje v slovenskih strokovnih besedilih že pojavljajo slovenski ustrezniki, npr. za angleški termin telepresence se v slovenščini uporablja ustreznik teleprisotnost (prim. doktorska disertacija M. Franc Robustno bilateralno teleoperiranje s programirljivim vezjem FPGA, 2013, str. 15) in za termin virtual presence ustreznik navidezna prisotnost (prim. spletna stran Fakultete za elektrotehniko UL).

Na osnovi navedenega lahko ugotovimo, da je v teh primerih ustaljen termin oz. njegova sestavina prisotnost in ne navzočnost. Kljub temu, da gre v splošnem jeziku za sinonima – podstavna pridevnika navzoč in prisoten sta namreč v SSKJ2 razložena kot 'ki je v določenem času na določenem mestu' –, vam svetujemo, da pri terminih z obravnavanega področja uporabite sestavino prisotnost. V terminologiji namreč skušamo povezane pojme poimenovati na podoben način. Poleg tega bi po našem mnenju poskus vpeljave sestavine navzočnost lahko vodil v sinonimijo, ki pa v terminologiji ni zaželena, saj lahko povzroča nejasnosti in otežuje strokovno komunikacijo, ki mora biti jasna in enoznačna.

Ker sta angleška termina preceived presence in presence na področju navidezne resničnosti sinonima in ker je za termin presence v slovenskih strokovnih besedilih že relativno ustaljen ustreznik prisotnost, vam tudi za termin preceived presence svetujemo ustreznik prisotnost. Po našem mnenju torej pridevnik dojet ni potreben oz. je odveč, ker je v stroki jasno, kateri pojem označuje enobesedni termin prisotnost. Kljub temu, da v angleščini za obravnavani pojem obstajata dva termina, ni razloga, da bi tudi v slovenščini potrebovali dva termina, saj gre za en sam pojem. 

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Oman, Mojca Žagar Karer