Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 17. 01. 2025
Opis terminološkega problema:

Za učenje, ki upošteva telo, se je v teoriji uveljavil izraz utelešeno učenje (ang. embodied learning), ki pri nas še nima splošno uveljavljenega ustreznika. Izraz izhaja s področja raziskovanja utelešene kognicije (ang. embodied cognition), ki trdi, da so kognitivni procesi tesno prepleteni s telesom in njegovimi interakcijami z okoljem. Ta pristop poudarja ključno vlogo telesa pri oblikovanju, integriranju in priklicu znanja ter idejo, da vednost izhaja iz podoživljanja zaznavnih in motoričnih funkcij. Utelešeno učenje je krovni pojem, ki poudarja, da je učenje tako v domeni uma kot v domeni telesa. Sorodna izraza, ki se tudi uporabljata, sta še učenje skozi telo (ang. learning through the body), in somatsko učenje (ang. somatic learning). V angleščini je embodied learning najpogosteje uporabljen izraz. S težavo se srečam vsakič, ko o tem govorim v slovenščini. Ali je izraz utelešeno učenje primeren ustreznik?

Odgovor:

Strinjamo se vami, da je termin utelešeno učenje (ang. embodied learning) povezan s sorodnimi termini, npr. z utelešeno kognicijo (ang. embodied cognition), redkeje tudi z utelešenim umom (ang. embodied mind). To je v skladu s terminološkim načelom usklajenosti s pojmovnim sistemom, ki določa, da termin na poimenovalni ravni izraža povezanost pojma, ki ga označuje, s sorodnimi pojmi. Drugačno poimenovanje bi zato predlagali le v primeru, da bi bilo obstoječe iz različnih razlogov neustrezno. Vendar pa niste napisali, zakaj utelešeno učenje ne bi bilo ustrezno.

Termin je sestavljen iz jedra učenje in določujoče sestavine na levi strani. Jedro termina je ustrezno, prav tako pa menimo, da je ustrezen tudi pridevnik utelešen. V SSKJ2 je namreč opredeljen kot deležnik od glagola utelesiti, ki je v 1. pomenu razložen kot 'narediti, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način' – glede na to, da gre pri obravnavanem pojmu za prepletenost kognitivnih procesov s telesom, menimo, da pridevnik utelešen smiselno označuje določujočo lastnost obravnavanega pojma.

Poleg tega je bil termin že uporabljen v strokovnih besedilih, npr. v članku U. Rupnik Ples v SKUM-u, ples na Zoomu: Vključevanje vsebin ustvarjalnega giba v izobraževanje na daljavo v četrtem razredu osnovne šole (Vzgoja in izobraževanje 1-2/22, 2022, str. 44–49), na str. 45, in v magistrskem delu A. Čibej Poučevanje in učenje vsebin predmeta naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šole z ustvarjalnim gibom (2021, npr. na str. 7).

V vprašanju ste napisali, da se uporabljata tudi dva sorodna izraza, in sicer učenje skozi telo in somatsko učenje. Pri tem je treba najprej natančno ugotoviti, ali gre za isti pojem ali ne. Če gre za sorodne (torej ne iste) pojme, je prav, da ima vsak pojem svoje poimenovanje. Le tako se namreč lahko izognemo komunikacijskim šumom. Če navedeni poimenovanji označujeta isti pojem, pa predlagamo, da uporabljate termin utelešeno učenje, ki je vsebinsko ustrezen in ustreza načelu usklajenosti s pojmovnim sistemom, hkrati pa je bil tudi že večkrat uporabljen v strokovnih besedilih.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Oman, Mojca Žagar Karer