Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 07. 12. 2024
Opis terminološkega problema:

AGI je kratica, tvorjena iz angleškega termina artificial general intelligence, ki označuje umetno inteligenco, ki posnema kognitivne sposobnosti človeških možganov. Ali bi bilo za ta angleški termin ustrezno slovensko poimenovanje umetna splošna bistrost ali bi bilo namesto samostalnika bistrost bolje uporabiti samostalnik inteligenca?

Odgovor:

Pri iskanju slovenskega termina za obravnavani pojem se nakazujeta dva problema. Prvi je izbira najprimernejšega samostalnika za jedrno sestavino slovenskega termina, ki bi ustrezal angleškemu terminu artificial general intelligence. To ni samostalnik bistrost, ampak – kot nakazujete že v vprašanju – inteligenca. Termin namreč označuje pojem s področja umetne inteligence – o ustreznosti tega termina smo podrobneje pisali v terminološkem odgovoru Umetna inteligenca.

Drugi problem pa je povezan z vrstnim redom sestavin angleškega termina, v katerem izhodišče ni artificial intelligence, ampak general intelligence, ki ga natančneje določa pridevnik artificial. Splošna inteligenca (ang. general intelligence) označuje psihološki pojem in se nanaša na kognitivno sposobnost osebe, ki vključuje sposobnost razmišljanja, reševanja problemov, učenja, razumevanja in prilagajanja novim situacijam.

V slovenščini angleškemu terminu artificial general intelligence ustrezata tako splošna umetna inteligenca kot tudi umetna splošna inteligenca. Poimenovanji se torej razlikujeta samo po zamenjanem vrstnem redu prvih dveh sestavin. Prvo poimenovanje npr. prevladuje v korpusu znanstvenih besedil OSS, drugo je vključeno v slovar Iprom, v Islovarju pa je med njima vzpostavljena sinonimija. Glede na vrstni red sestavin obeh poimenovanj med njima obstaja razlika. Pri splošni umetni inteligenci je osnovni termin umetna inteligenca, ki ga natančneje opredeljuje pridevnik splošni. Pri umetni splošni inteligenci pa je izhodišče splošna inteligenca, ki je primarno, kot že omenjeno, psihološki termin in je v kontekst umetne inteligence vključena s pridevnikom umetni.

Ker gre pri pojmu, ki ga poimenovanji označujeta, za vrsto umetne inteligence (tako je namreč definirana tudi umetna splošna inteligenca), menimo, da je primernejši vrstni red sestavin slovenskega termina splošna umetna inteligenca. Izbiro tega termina podpira tudi njegova ustaljenost v rabi. Naj opozorimo še, da je takemu vrstnemu redu sestavin smiselno slediti tudi pri tvorbi povezanih terminov, in sicer pri tvorbi termina ozka umetna inteligenca (ang. artificial narrow intelligence) za umetno inteligenco, ki je ciljno usmerjena za izvajanje posameznih nalog, npr. prepoznavanje govora, in termina super umetna inteligenca (ang. artificial superintelligence) za umetno inteligenco, ki presega sposobnosti človeških možganov.

Če povzamemo: svetujemo vam, da za angleški termin artificial general intelligence uporabljate slovenski termin splošna umetna inteligenca, ki ustrezno označuje obravnavani pojem in je v rabi do določene mere že ustaljen.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Oman, Mojca Žagar Karer