Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 01. 10. 2024
Opis terminološkega problema:

Ob hitrem razvoju tehnologije se je pojavil izziv oblikovanja kratice za termin generativna umetna inteligenca, ki označuje sistem umetne inteligence, ki je sposoben ustvariti besedilo, sliko ali drug medij kot odgovor na poziv. V angleščini se najpogosteje pojavlja GAI, ponekod pa tudi GenAI ali Gen AI. Po tej analogiji bi bila slovenska različica kratice GUI ali Gen UI, pojavlja se tudi G-UI. GUI je med drugim tudi angleška kratica za grafični uporabniški vmesnik (iz angleškega termina graphic user interface), zato nas zanima vaše mnenje, katera kratica bi bila najbolj ustrezna.

Odgovor:

Termin generativna umetna inteligenca je v slovenščini razširjen in uveljavljen, zato ni nenavadno, da se ob njem pojavlja tudi kratica, ki zamenjuje daljše poimenovanje. Kratica nastane s krnjenjem posameznih sestavin besedne zveze. V slovenščini se lahko kratice tvorijo na več načinov, in sicer M. Rode v članku z naslovom Poskus klasifikacije krajšav (Slavistična revija 22/2, 1974, 213–219) opisuje, da so kratice po svojem nastanku lahko inicialne, npr. NUK, zlogovne, npr. Tosama iz Tovarna sanitetnega materiala, ali kombinirane, npr. Tomos iz Tovarna motorjev Sežana.

V Pravilih Slovenskega pravopisa 2001 je v 450. členu zapisano, da so »Kratice in okrajšave sestavljene iz a) samih malih črk, b) iz samih velikih črk ali c) iz malih in velikih črk.« Tudi novi Pravopis 8.0 v poglavju Krajšave v 2. členu pri Kraticah navaja: »Kratice so ustaljene krajšave večbesednih poimenovanj ali tvorjenk, ki jih navadno pišemo s samimi velikimi črkami.« Zapis z vezajem je mogoč v primeru krajšanja zloženk, npr. rus.-slov. za rusko-slovenski, vendar gre v tem primeru za okrajšave in ne kratice. To pomeni, da je med predlogi, ki ste jih zapisali, v sistemu slovenskega jezika neustrezen zapis z vezajem G-UI.

Pri iskanju najprimernejše slovenske kratice je smiselno izhajati iz slovenskega poimenovanja, torej generativne umetne inteligence, pri čemer sta jezikovnosistemsko  možni tako kratica GUI kot kombinirano tvorjena kratica GenUI, pri kateri je treba omeniti še variantni zapis genUI, ki se tudi že pojavlja v besedilih in poudarja nelastnoimenskost poimenovanja.

GUI se sicer res pogosto uporablja tudi kot kratica za grafični uporabniški vmesnik, vendar gre za kratico, tvorjeno iz angleškega termina, ki se ob slovenskem terminu pojavlja v slovenskih besedilih. Slovenska kratica bi bila GUV, ki se tudi uporablja v strokovnih besedilih, npr. v diplomskem delu A. Rozmana Prenapetostna krivulja gorivne celice s protonsko prevodno membrano (2020, npr. str. 21). Pojav, ko kratico iz angleškega termina postopno nadomesti kratica iz slovenskega termina, lahko primerjamo s pojavom, ko citatni termin nadomesti jezikovnokulturno ustreznejši temin. Zamenjava temelji na ustaljenosti slovenskega termina, ki se oblikuje z rabo.

Prekrivnost poimenovanj v stroki sicer ni optimalna, vendar se temu lahko izognete, če v obeh primerih uporabljate kratico iz slovenskega termina, torej GUV za grafični uporabniški vmesnik in GUI za generativno umetno inteligenco. Naloga avtorja besedila pa je, da ob prvi omembi vzpostavi razmerje med kratico in polnim terminom, kar odpravi morebitne nesporazume. Svetujemo vam, da za generativno umetno inteligenco uporabljate kratični termin, ki je tvorjen po pravilih slovenskega jezika in je nastal s krnjenjem posameznih sestavin termina, torej GUI.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer