Terminološko svetovanje

Prepričan sem bil, da se v slovenščini za izražanje razsežnosti uporabljata pridevnika velik in majhen. Tako npr. rečemo velika/majhna višina in ne visoka/nizka višina, podobno tudi velika/majhna hitrost in ne hitra/počasna hitrost ter velika/majhna globina in ne globoka/plitva globina. Ali je zveza raketa dolgega dosega, ki označuje vrsto rakete, ki se jo izstreli z velike razdalje, ustrezna ali gre za pleonazem? Po mojem mnenju bi bila ustreznejša zveza raketa velikega dosega. Ali je taka raba glede na pogostost ponavljanja postala dopustna oziroma celo pravilna?

Strinjamo se z vami, da se v tovrstnih zvezah najpogosteje pojavlja pridevniški par velik/majhen. Priročnik A. Šmalca in J. Müllerja Slovensko tehniško izrazje (Založba ZRC, 2011, str. 271) navaja, da se »[z]a izražanje velikosti, vrednosti, mere (obsega) fizikalnih veličin in nekaterih drugih pojmov […] navadno uporablja pridevniški par velik/majhen, v posameznih primerih tudi visok/nizek, včasih pa tudi dolg/kratek, močen/šibek, širok/ozek«. Ni torej splošnega pravila, ki bi se ga lahko držali pri tvorjenju tovrstnih zvez, tako da je treba ločeno obravnavati posamezne pridevnike, besedne zveze in termine. V splošnem se sicer kaže, da niso funkcionalne zveze, v katerih imata pridevnik in jedrni samostalnik skupnega besedotvornega predhodnika. To npr. velja za zveze hitra hitrost, visoka višina in globoka globina, ki jih omenjate tudi v vprašanju. Podobne zveze bi bile še npr. dolga dolžina, široka širina, težka teža. Zveza dolgi doseg, ki jo omenjate, pa ne sodi v to skupino, ker je beseda doseg tvorjena iz glagola doseči in torej nima skupnega besedotvornega predhodnika z besedo dolg. Verjetno je to tudi razlog, da je besedna zveza v rabi relativno pogosta, in sicer zlasti v novinarskih besedilih. Menimo, da bi na zvezo dolgi doseg lahko vplival tudi angleški izraz long-range. Na področju terminologije, kjer je pomembna natančna označitev pojma v pojmovnem sistemu stroke, pa bi bila po našem mnenju kot sestavina termina ustreznejša besedna zveza veliki doseg. Priročnik A. Šmalca in J. Müllerja Slovensko tehniško izrazje namreč pri pridevniškem paru velik/majhen navaja, da se uporablja za izražanje velikosti osnovnih fizikalnih veličin, med katerimi je navedena tudi dolžina, pod katero bi lahko uvrstili tudi razdaljo in doseg. 

Ker v vprašanju omenjate rakete dolgega dosega, naj opozorimo, da je na področju balistike ustrezneje uporabiti termin domet kot pa doseg. V SSKJ je domet v 1. pomenu razložen kot 'razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju', doseg pa v 2. pomenu kot 'razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje'. Tudi v gradivu za Razlagalni vojaški slovar najdemo le termin domet orožja z definicijo 'največja vodoravna razdalja, ki jo doseže projektil z največjo polnitvijo'. Poleg tega je domet tudi sestavina več večbesednih terminov, npr. protioklepna artilerija velikega dometa, raketna artilerija velikega dometa.

Strinjamo se z vami, da je v tem primeru ustreznejši pridevnik velik kot pa dolg. Poleg tega bi bilo namesto o dosegu primerneje govoriti o dometu, torej raketa velikega dometa. Hkrati pa ugotavljamo, da se je zveza dolgi doseg z rabo relativno ustalila in se bo v določenih tipih besedil verjetno uporabljala še naprej. To dokazuje, da raba oz. na drugi strani neraba pomembno vpliva na spreminjanje jezika, o čemer so že pisali tudi kolegi v Jezikovni svetovalnici (prim. odgovor So stroški veliki ali visoki?).