Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 12. 07. 2024
Opis terminološkega problema:

Imena organskih kislin temeljijo na imenih spojin, ki so osnova njihove strukture, npr. benzojska kislina, ali pa na imenih naravnih virov, iz katerih so jih izolirali, npr. jabolčna kislina. Pri raziskovalnem delu smo tokrat uporabili kislino, ki se v angleškem jeziku imenuje kojic acid. Ime izhaja iz japonskega izraza koji – ta označuje glivo Aspergillus oryzae, ki raste na kuhanem rižu. Če bi oblikovali smiselno slovensko poimenovanje te glive (kodži, podobno kot gora Fudži), bi verjetno to kislino morali poimenovati kodžijska kislina. Bi bilo to s terminološkega stališča ustrezno? V slovenskih besedilih se sicer že pojavlja zapis kojična kislina, po enkrat tudi kojinska kislina in kojska kislina.

Odgovor:

Prevzemanje poimenovanj iz tujih jezikov v slovenščino navadno poteka v več stopnjah, najprej poimenovanja prilagodimo v izgovoru, praviloma pa slej ko prej tudi v zapisu. Pri tem je pomembno, da skušamo prevzemati neposredno iz jezika dajalca, v vašem primeru iz japonščine, in ne prek jezika posrednika, ki je danes najpogosteje angleščina. Pravopisna komisija, ki deluje pri ZRC SAZU in SAZU, pripravlja preglednice za prevzemanje iz posameznih jezikov, ki jih objavlja v Pravopisu 8.0. Preglednica za japonščino je trenutno v javni razpravi, predlagajo pa, da se zapis z j v izvirniku podomači v zapis dž.

Pri prevzemanju prav tako upoštevamo že uveljavljena glasovno in pisno podobna poimenovanja. Navedli ste npr. goro Fudži (v latiničnem prepisu Fuji), omenjena preglednica v Pravopisu 8.0 pa navaja še primere izgovorov lastnih imen, npr. Fujisawa [fúdžisáva]. Nekatera japonska poimenovanja so v slovenščini sprva ohranila zapis pod vplivom angleščine, npr. hruška naši (prvotni zapis nashi), na kar so v odgovoru Poimenovanje sadja: »naši« ali »nashi« opozorili kolegi v Jezikovni svetovalnici.

Po analogiji iz prevzetega samostalnika izpeljemo pridevnik, Fudži  fudžijski, kar potrjuje tudi slovarski sestavek v ePravopisu. Če je kislina narejena iz glive koji, potem opravimo enak postopek prevzemanja, in sicer poimenovanje pisno podomačimo v kodži, iz tega pa izpeljemo pridevnik kodžijski, kar je jezikovnosistemsko pričakovana tvorjenka.

Našteli ste tudi nekaj oblik, ki se za poimenovanje te kisline že pojavljajo, npr. kojična kislina, kojinska kislina, kojska kislina. Pri vseh lahko ugotovimo, da niso bila tvorjena iz podomačenega slovenskega poimenovanja glive kodži, zaradi česar so manj primerna možnost.

Po drugi strani pa vaš predlog poimenovanja kodžijska kislina upošteva načelo jezikovnosistemske ustreznosti, po katerem v slovenščini dajemo prednost poimenovanjem, ki nastanejo z upoštevanjem jezikovnih pravil, v vašem primeru podomačevanja iz tujih jezikov, zato svetujemo, da ga uporabljate.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer