Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 02. 07. 2024
Opis terminološkega problema:

Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina easy language in plain language, ki označujeta pojma, povezana z lahkim branjem (angl. easy read). Termin easy language označuje besedilo s prilagojenimi informacijami, ki vključuje slikovno gradivo in pri katerem so povedi v povprečju dolge od 8 do 10 besed ter je prilagojeno osebam s posebnimi potrebami ali zmanjšano pismenostjo. Termin plain language pa označuje jasno napisano besedilo, pri katerem so povedi v povprečju dolge od 18 do 20 besed in je namenjeno širši publiki, da lažje bere, najde in razume informacijo. V slovenščini se za angleška termina najpogosteje uporabljata ustreznika lahki jezik za easy language in preprosti jezik za plain language. Ali sta slovenska ustreznika po vašem mnenju ustrezna?

Odgovor:

Strinjamo se z vami, da je za angleški termin easy read v slovenščini ustaljen termin lahko branje, ki je definiran kot »proces in metoda komunikacije, ki naj bi pospeševala razvoj pismenosti ter socialno in psihološko vključevanje oseb s težavami branja in pisanja v okolje. Komunikacija je prirejena tako, da se določena vsebina sporoča na berljiv in razumljiv način.« (članek D. Haramija Razvoj bralne pismenosti pri učencih priseljencih z modelom lahkega branja in/ali preprostega jezika Sodobna pedagogika 72/2, 2021, str. 97).

V nekaterih virih se termin easy language navaja kot sinonim za easy read (prim. Easy English versus Plain English, str. 6), vendar ga več avtorjev definira kot še nekoliko preprostejšo obliko besedila od lahkega branja (prim. Easy English, Easy Read and Plain English formats, str. 91–93). Če gre za dva različna pojma, je po našem mnenju prav, da se tudi v slovenščini oblikuje nov termin in da se razlikuje od lahkega branja. Termin lahki jezik, ki se že uporablja v strokovnih besedilih (prim. spletna stran projekta Selsi), je po našem mnenju dovolj razlikovalen in dovolj natančno in nedvoumno označuje obravnavani pojem.

Za pojem, ki ga v angleščini označuje termin plain language, v vprašanju navajate, da se v slovenskih besedilih najpogosteje pojavlja ustreznik preprosti jezik (prim. članek D. Haramija Razvoj bralne pismenosti pri učencih priseljencih z modelom lahkega branja in/ali preprostega jezika Sodobna pedagogika 72/2, 2021, str. 98). Tudi v tem primeru menimo, da je slovenski termin, ki ga navajate, ustrezen ter dovolj natančno označuje pojem. V zvezi s tem pojmom se pojavlja tudi angleški termin clear writing, ki označuje način pisanja, katerega rezultat je besedilo v preprostem jeziku. Za ta pojem se v slovenščini uporablja termin jasno pisanje (prim. Pišimo jasno, Urad za publikacije Evropske unije, 2015, str. 6).

Za angleški termin easy language vam torej svetujemo ustreznik lahki jezik in za angleški termin plain language ustreznik preprosti jezik. Obe slovenski poimenovanji se že pojavljata v strokovnih besedilih, tako da sta na dobri poti, da se v stroki postopoma ustalita.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer