Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 17. 04. 2024
Opis terminološkega problema:

Zanima me, ali je pravilna oblika termina gregarno življenje ali gregarično življenje. Termin na področju zoologije označuje način življenja živali, ki je značilen zlasti za nevretenčarje in pri katerem živali živijo v skupnosti. Tovrsten način življenja je lahko značilen za celoten življenjski cikel živali, npr. mravelj, termitov (evsocialne žuželke). Lahko pa je vezan samo na določeno fazo življenja, medtem ko je za drugo fazo življenja značilno solitarno življenje, kar pomeni, da osebek živi samostojno, npr. nekatere vrste metuljev. Kateri termin je ustreznejši?

Odgovor:

Jedrna sestavina termina življenje torej ni vprašljiva, dilema pa je pri določilu, ki izvira iz latinskega pridevnika gregarius. Oblika gregaren je navedena v Besedišču slovenskega jezika, kjer so zbrane besede, ki so bile zabeležene ob pripravi SSKJ, a se vanj niso uvrstile zaradi prenizke frekvence. Oblike gregaričen pa nismo našli v nobenem od nam dostopnih slovarjev. V Velikem slovarju tujk (Cankarjeva založba, 2002) je sicer naveden samostalnik gregarizem, ki ima v 4. pomenu naveden tudi zoološki pomen 'nagonsko združevanje živali v črede', ni pa navedene pridevniške oblike.

Obliko pridevnika gregaričen smo našli v Korpusu znanstvenih besedil OSS, kjer se pojavi 2-krat, medtem ko se oblika gregaren pojavi 17-krat. V tem korpusu je tudi 18 zadetkov za samostalnik gregarnost, ki je tvorjen iz pridevnika gregaren, in 3 zadetki za samostalnik gregaričnost, ki je tvorjen iz pridevnika gregaričen. Za samostalnik gregarizem pa v korpusu OSS nismo našli nobene pojavitve.

Pri prevzemanju latinskih besed v slovenščino se latinski končaji navadno izpuščajo ali zamenjujejo s slovenskimi, redkeje se ohranjajo (prim. Pravopis 8.0, O prevzemanju iz posameznih jezikov, člen 21). V tem primeru bi zato lahko uporabili končaj -ičen, ki pa je značilen za izsamostalniške tvorjenke iz samostalnikov na -ik, -ika, -ica, npr. jezik > jezičen, razlika > različen, celica > celičen (prim. A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika (SAZU, 1952, str. 39)). V vseh naštetih primerih je končaj mogoče tudi glasoslovno utemeljiti, saj gre za mehčanje k > č in c > č. Ker gre pri obravnavanem latinskem pridevniku za drugačen primer, je po našem mnenju ustreznejši krajši končaj -en, torej gregaren. Ta oblika pridevnika je analogna s pridevnikom solitaren, ki izvira iz latinskega pridevnika solitarius in je naveden tudi v SSKJ2 z razlago 'posamezen, osamljen'.

Za obravnavani pojem s področja zoologije vam torej svetujemo termin gregarno življenje.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer