Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 21. 03. 2024
Opis terminološkega problema:

V tekmovalni knjižici, pri objavah rezultatov in na plaketah nagrajencev Zveze slovenskih glasbenih šol sem zasledila, da se kot ženska oblika besede korepetitor, ki označuje osebo, ki na klavirju spremlja nastop drugih glasbenikov, pojavlja oblika korepetitorica, s čimer se ne strinjam. Po mojem mnenju se korepetitorka sliši bolj domače in se razlikuje od hrvaščine, kjer uporabljajo obliko korepetitorica. Tudi v SSKJ2 najdem le obliko korepetitorka, medtem ko korepetitorica ni navedena. Ali je torej prav korepetitorka ali korepetitorica? Sta morda pravilni obe možnosti?

Odgovor:

Ženske oblike, vzporedne moškim poimenovanjem, ki jih imenujemo tudi feminativi, v slovenščini najpogosteje nastajajo s priponskimi obrazili -ka, -ica in -inja. Slovenski pravopis 2001 v Pravilih (člen 993) navaja, da se vzporednice za ženski spol lahko tvorijo tako, da se moški obliki doda žensko priponsko obrazilo, npr. učitelj > učiteljica, ali pa se moško priponsko obrazilo zamenja z ženskim, npr. pravnik > pravnica.

Za tvorbo feminativov imamo torej na razpolago več različnih načinov, ki so enakovredni. Tudi v obravnavanem primeru je podobno, saj sta jezikovnosistemsko ustrezni obe tvorjenki, torej tako korepetitorka kot korepetitorica. V slovenščini imamo namreč več podobnih tvorjenk tako s priponskim obrazilom -ka, npr. animatorka, ilustratorka, mediatorka, kot s priponskim obrazilom -ica, npr. avtorica, direktorica, mentorica. Kljub temu da sta v vseh naštetih primerih vsaj dve enakovredni možnosti za tvorbo feminativa (priponsko obrazilo -ka ali -ica), se je v rabi ustalila le ena oblika. V primeru korepetitorke lahko ugotovimo, da se je v stroki očitno uveljavila in relativno ustalila tvorjenka s priponskim obrazilom -ka. Tudi Gledališki terminološki slovar navaja le obliko korepetitorka, ki je definirana kot 'glasbenica, navadno pianistka, ki pripravlja nastopajoče za izvedbo glasbenega dela uprizoritve'. Navedena je tudi v Standardni klasifikaciji poklicev in tudi Korpus znanstvenih besedil OSS kaže, da je oblika korepetitorka v strokovni rabi pogostejša, saj se pojavi 55-krat, medtem ko se oblika korepetitorica pojavi le 2-krat.

Ker je eno od pomembnih terminoloških načel ustaljenost in ker je uvajanje sinonimov v terminologiji nezaželeno, vam svetujemo, da uporabljate termin korepetitorka, kljub temu da z jezikovnosistemskega vidika tudi s tvorjenko korepetitorica ni nič narobe.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer