Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 07. 02. 2024
Opis terminološkega problema:

Zanima me, ali je raba besede akvafaba v slovenščini ustrezna. Termin označuje motno, gosto in viskozno tekočino, ki ostane v pločevinki čičerike ali nastane pri kuhanju čičerike in se lahko uporabi kot nadomestek beljakov. V slovenskih besedilih na spletu lahko zasledimo tudi sklanjan angleški zapis aquafaba/-e. Pojavljata se tudi poimenovanji voda stročnic in čičerikina voda.

Odgovor:

Angleški termin je sestavljen iz latinskih izrazov aqua 'voda' in faba 'fižol'. Nobene potrebe ni, da bi se v slovenskih besedilih uporabljal angleški citatni termin aquafaba, saj se lahko uporabi slovenskemu jeziku prilagojeno poimenovanje akvafaba. Akva je namreč po SSKJ2 prvi del podrednih zloženk s pomenom 'voda'. Poimenovanje akvafaba je sicer sprejemljivo, vseeno pa bi bilo smiselno razmisliti o jezikovnokulturno primernejšem poimenovanju – še posebej, ker v vprašanju izpostavite, da se za označevanje pojma uporabljata tudi čičerikina voda in voda stročnic.

Med njima je očitna razlika – prvo poimenovanje se nanaša samo na čičeriko, drugo pa na stročnice, kamor sodi tudi čičerika –, zato je treba ugotoviti, katero od njiju pojem glede na njegovo vsebino označuje ustrezneje. Viri potrjujejo, da pri pojmu ne gre samo za tekočino, ki nastane s kuhanjem čičerike, oziroma za tekočino iz pločevinke čičerike, ampak se nanaša tudi na tekočino drugih stročnic, npr. fižola ali leče. Drži pa, da se najpogosteje uporablja ravno tekočina čičerike, ker ima čičerika nevtralen okus in barvo. Zato obstajajo tudi opredelitve pojma, v katerih je izpostavljena samo čičerika oz. njena tekočina.

Glede na vsebino pojma, ki se torej nanaša na stročnice, menimo, da je voda stročnic primernejše poimenovanje kot čičerikina voda. Strukturno gre pri poimenovanju voda stročnic za zvezo samostalniškega jedra in desnega samostalniškega prilastka. V primerih take strukture običajno predlagamo pretvorbo desnega samostalniškega prilastka v levi pridevniški prilastek, če poimenovanje, nastalo s pretvorbo, pojma ne označuje dvoumno. V konkretnem primeru s pretvorbo dobimo poimenovanje stročnična voda, ki s strukturo pridevnika in samostalnika zagotavlja največjo nespremenljivost pri rabi v besedilih. Pri tem gre za terminološko načelo optimalne strukture.

Čeprav slovarji pridevnika stročničen še ne potrjujejo, gre za sistemsko tvorjen pridevnik, zaradi česar je primerna sestavina termina. Za angleški termin aquafaba vam torej predlagamo slovenski termin stročnična voda.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer