Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 24. 01. 2024
Opis terminološkega problema:

Ali je pravilneje uporabljati besedno zvezo čustvena inteligenca ali čustvena inteligentnost, ko mislimo na sklop kompetenc in veščin za učinkovitejše zaznavanje, obvladovanje in upravljanje s čustvi? V angleščini se uporablja termin emotional intelligence, v slovenščini pa izraz prevajamo kot čustvena inteligenca. Je ta smiseln in primeren?

Odgovor:

Za obravnavani pojem s področja psihologije se poleg čustvene inteligence in čustvene inteligentnosti uporabljata še emocionalna inteligenca in emocionalna inteligentnost. V Korpusu znanstvenih besedil OSS se emocionalna inteligentnost pojavi 1204-krat, emocionalna inteligenca 525-krat, čustvena inteligentnost 10.071-krat, čustvena inteligenca pa 22.788-krat. Ker uporaba štirih terminov za isti pojem vsekakor ni funkcionalna, bi najprej zavrnili dva najmanj pogosta, in sicer emocionalno inteligentnost in emocionalno inteligenco. Kaže, da se je v rabi bolj uveljavil par s prvo sestavino domačega izvora, torej čustvena inteligenca in čustvena inteligentnost.

O razmerju med inteligentnostjo in inteligenco kot jedrno sestavino terminov smo v Terminološki svetovalnici že pisali, in sicer v odgovorih Umetna inteligenca in Poslovna inteligenca. V obeh primerih smo ugotovili, da sta termina s sestavino inteligenca že povsem ustaljena, iz obeh pa je mogoče tvoriti tudi pridevnik, ki je nato sestavina novih terminov, glej npr. odgovora Poslovnointeligenčni sistemi in Umetnointeligenčna pismenost.

V nekaterih besedilih s področja psihologije (gl. recimo knjigo V. Pogačnika Pojmovanje inteligentnosti, 1995, Didakta, str. 11) smo opazili sklicevanje na pomensko razlikovanje med inteligenco in inteligentnostjo, pri čemer naj bi se inteligenca v strokovni literaturi uporabljala za družbeni sloj, inteligentnost pa kot sposobnost. Razlikovanje je bilo verjetno vzpostavljeno na podlagi rabe v splošnem jeziku – v SSKJ2 je inteligenca v 1. pomenu razložena kot 'nadarjenost za umske dejavnosti', v 2. pomenu pa kot 'sloj inteligentov, inteligenti'. Inteligentnost je razložena kot 'lastnost inteligentnega človeka'. Vendar pa raba v besedilih tega razlikovanja večinoma ne potrjuje. Omenimo še Sinonimni slovar slovenskega jezika, ki – za razliko od SSKJ2 – besedi inteligenca in inteligentnost prikazuje kot sinonima. Kljub trudu za vzpostavitev razlikovanja med inteligentnostjo in inteligenco na področju psihologije ugotavljamo, da je v rabi prevladala uporaba termina čustvena inteligenca. Poudarjamo, da termin čustvena inteligentnost ni neustrezen, je pa redkejši.

Ker je uporaba več terminov za isti pojem praviloma moteča, vam svetujemo, da uporabljate termin čustvena inteligenca.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer