Terminološko svetovanje

Na področju matematike se v učnem načrtu za osnovno šolo za pojem, ki označuje pravilo za računanje v matematični obliki, uporabljata tako formula kot obrazec. Primeri iz besedila učnega načrta so npr.: »Dijak pozna in uporablja formulo za prehod k novi osnovi; Učenec uporablja formule ravninske in prostorske geometrije pri reševanju problemov; Učenec nariše mrežo kvadra in kocke, po obrazcu izračuna njuno površino; Učenci izračunajo obseg kvadrata in pravokotnika z merjenjem, seštevanjem in obrazcem.« Kateri termin je bolj ustrezen?

Formula in obrazec sta v SSKJ2 v enem od pomenov razložena s kvalifikatorjem mat., in sicer popolnoma enako: 'v matematični obliki podano pravilo za računanje', prav tako ju kot sinonima navaja Sinonimni slovar slovenskega jezika.

Kadar obstajata dve sinonimni poimenovanji za isti pojem, je smiselno preveriti, katero poimenovanje se dejansko uporablja v določenih tipih besedil in ali obstaja med terminoma v rabi kakšna razlika na določenem strokovnem področju. Pri iskanju odgovora smo preverili spletno dostopna besedila, namenjena poučevanju matematike v osnovni in srednji šoli. V njih se pojavljata tako obrazec (npr. v i-učbeniku za matematiko v 1. letniku gimnazij Vega 1 (npr. str. 536), tudi v i-učbeniku za 2. letnik gimnazij Vega 2 (npr. str. 699), v M. Strnad Stičišče 9, Slikovno gradivo za preglednejše zapiske (str. 7)) kot formula (npr. i-učbenik za matematiko v 8. razredu OŠ Matematika 8 (str. 400), pa tudi i-učbeniku za matematiko v 1. letniku gimnazij Vega 1 (str. 233), v i-učbeniku za 9. razred OŠ Matematika 9). V učbeniških besedilih se torej pojavljata oba termina. Slovensko-angleški matematični slovar, ki zajema besedišče srednješolske terminologije, pa omenja samo termin formula.

Sklepamo, da se je v stroki pojavila potreba po zamenjavi sicer ustaljenega poimenovanja formula z domačim poimenovanjem obrazec, vendar zadetki v besedilih kažejo, da zamenjava ni povsem uspela, ampak je v učbeniška besedila (celo v isti učbenik) vnesla nezaželeno in motečo dvojnost, zato bi bilo smiselno izbrati in dosledno uporabljati en termin.

Raba termina obrazec je v matematičnih besedilih v primerjavi s formulo kljub vsemu redkejša. Čeprav se obrazec pojavlja v osnovnošolskih in srednješolskih besedilih s področja matematike, menimo, da je naloga šolanja tudi uvajanje v ustaljeno terminologijo stroke, zato bi bilo smiselno, da bi tudi učbeniki dosledno upoštevali termin formula, ki je sicer razširjen tudi v drugih strokovnih delih, kar dokazujejo že naslovi, npr. priročnik D. Hercega Matematične formule (Družina Krumpak, 2004), zbirka S. Uršiča Matematične tabele in formule (Mladinska knjiga, 2019), učni pripomoček Formule na poklicni maturi.

Uporaba obeh terminov v istem besedilu (prim. priprave na šolsko tekmovanje Logična pošast: »Formulo za računanje dolžine krožnega loka dobimo s pomočjo deleža obsega kroga /…/«, v naslednji povedi pa: »Dolžino krožnega loka v danem krogu s polmerom r in središčnim kotom α izračunamo po obrazcu /…/,« dodatno ovira razumevanje učne snovi, saj učenec lahko neustrezno predvideva, da gre pri dveh terminih za dva različna pojma. Zaradi tega je tovrstna sinonimija v z vidika učinkovitega sporazumevanja oz. razumevanja v besedilih nezaželena.

Predlagamo, da med terminoma v učnih načrtih in posledično tudi v učbenikih vzpostavite razmerje in izberete prednostni termin. Čeprav načeloma pri izbiri med domačim in prevzetim poimenovanjem dajemo prednost domačemu terminu, pa zaradi uveljavljenosti termina formula po celotni vertikali šolanja predlagamo, da za pojem, ki označuje pravilo ali načelo, izraženo z matematičnimi simboli, uporabljate termin formula.