Terminološko svetovanje

Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin gaslighting. Gre za obliko nasilja v partnerskem odnosu, kjer povzročitelj z različnimi manevri poskuša doseči, da ima žrtev občutek, da se ji meša. Ime je dobila po filmu Plinska svetilka (ang. Gaslight, 1944), ker se v njem ta oblika nasilja pojavi. Ustreznega slovenskega termina nismo našli. Tudi v slovenskih besedilih se uporablja angleški termin gaslighting. Če bi ga prevajali npr. kot zamegljevanje, bi se izgubila povezava z naslovom filma.

Angleški termin gaslighting označuje nasilje v partnerskem, prijateljskem ali družinskem odnosu, v katerem povzročitelj daljše časovno obdobje psihološko manipulira z žrtvijo. Učinek te manipulacije je spodkopavanje žrtvinega zaupanja v lastno sposobnost razlikovanja resnice od laži, resničnosti od videza, zaradi česar v svojem razmišljanju ali občutkih postane patološko odvisna od manipulatorja. V nekaterih primerih je načrtovani in doseženi rezultat te psihološke manipulacije, da žrtev izgubi razum (povzeto po enciklopediji Britannica, sestavek Gaslighting (human behaviour)).

Poimenovanje gaslighting izvira iz igre Patricka Hamiltona z naslovom Gas Light iz leta 1938, ki je doživela dve filmski priredbi, in sicer leta 1940 (film je režiral Thorold Dickinson) in leta 1944 (film je režiral George Cukor). V zgodbi mož psihološko manipulira z ženo, ki na koncu verjame, da izgublja razum. Neposredna motivacija za poimenovanje so plinske svetilke (ang. gaslights), ki jih mož pod pretvezo, da gre na večerni sprehod, uporablja v zgornjem stanovanju, da povzroči zatemnitev v njunem stanovanju. Ko mu žena to omeni, jo prepričuje, da si vse le domišlja.

Angleški termin je torej metaforičen, vendar ta motivacija v slovenskem jeziku ne deluje tako jasno oz. nedvoumno, da bi angleški termin za potrebe slovenskega poimenovanja lahko samo prevedli. S slovenskim terminom, ki ne bi nastal s poimenovalnim postopkom prevajanja, bi se neposredna povezava s filmom kot poimenovalno motivacijo angleškega termina izgubila, vendar to ni sporno. Z vidika terminologije in njene funkcije, ki je zagotavljanje nemotene strokovne komunikacije, je bistveno, da se tvori sporočilno nedvoumen termin, ki bo pojem tudi primerno označeval.

V vprašanju omenjate, da se v slovenskih besedilih uporablja kar citatni termin gaslighting. Citatni termini praviloma niso optimalna poimenovalna rešitev, zato so v večini primerov nadomeščeni s slovenskim terminom. Izjema so npr. nacionalno specifični pojmi, kot sta  termina common law in equity, ki se zato v slovenščini uporabljata citatno (prim. Pravni terminološki slovar). Ker za obravnavani pojem to ne velja, je zanj smiselno poiskati slovenski termin.

Ker je v središču pojma manipulacija, smo pomislili na dvobesedno poimenovanje manipulativno nasilje, ki pa smo ga izločili, ker pojma ne opisuje dovolj natančno oz. nedvoumno. Obstaja namreč tudi termin manipulativno vedenje (ang. manipulative behavior), ki vključuje več tehnik, npr. gaslighting, laganje, kritiziranje, sramotenje (gl. prispevek G. Dexter Signs of Manipulative Behavior, Verywell Health, 24. 2. 2022).

V vprašanju ste izpostavili zamegljevanje, ki se pojavi npr. v magistrskem delu V. Peternelj Doživljanje partnerjev oseb z mejno osebnostno motnjo (2021, str. 17). Zamegljevanje pojem označuje primerno, saj poimenuje delovanje, zaradi katerega je žrtev v megli. V SSKJ2 je megla v 2. pomenu označena s kvalifikatorjem ekspresivno, torej gre za »[p]oudarjeno prenesen[o] rab[o] ali čustveno obarvan[o] besed[o], pomen ali zvez[o]« (Uvod v SSKJ2), razložena pa je z nevtralnimi sopomenkami 'nejasnost, nedoločenost, negotovost'. Glagol zamegljevati je v SSKJ2 v 2. pomenu označen s kvalifikatorjem knjižno, torej gre za »[b]esed[o], pomen ali zvez[o], ki se rabi zlasti v leposlovnem ali znanstvenem jeziku« (Uvod v SSKJ2), razložen pa je 'delati, da se o čem ne more dobiti jasne, določene podobe'.

Če bi želeli ohraniti posredno povezavo z angleškim terminom oz. pojmom, pa bi bilo še primerneje izhajati iz sopomenke za zamegljevati, in sicer iz glagola mračiti. Ta je v SSKJ2 v 2. pomenu razložen kot 'delati nejasno, zmedeno', v 3. pomenu pa kot 'delati mračno, temno' (v obeh pomenih je dodan kvalifikator knjižno). 2. pomen glagola mračiti je torej sopomenski z 2. pomenom glagola zamegljevati, 3. pomen glagola mračiti pa posredno ohranja povezavo s filmom – ugašanje svetilk je povzročilo, da se je v prostoru stemnilo. Poleg tega glagol mračiti v zvezi um se mu mrači pomeni, da ima oseba težave z duševnim zdravjem.

Svetujemo vam torej, da za angleški termin gaslighting uporabljate slovenski termin mračenje.