Terminološko svetovanje

Prosimo vas za mnenje glede slovenskega ustreznika za angleški termin inclusiveness, ki označuje prakso vključevanja npr. oseb s telesnimi motnjami, motnjami v duševnem razvoju, pripadnikov manjšinskih skupin, ki bi bili sicer izključeni ali marginalizirani, v skupnost. Fran pridevnik inkluziven razlaga kot 'ki vključuje, upošteva različne poglede, mnenja, vidike', izvira pa iz inkluzivne pedagogike. Sprašujemo se, ali je prenos termina inkluzivnost iz stroke na druga področja upravičen. Za pojem se sicer uporabljata tudi poimenovanji vključujočnost in vključevalnost.

Nobenega dvoma ni, da sta termina inkluzija in inkluzivnost na področju pedagogike ustaljena. Inkluzija je postopek, ki omogoča izobraževanje otroka s posebnimi potrebami v večinskem izobraževalnem sistemu, pri čemer se predvideva tako otrokovo prilagajanje sistemu kot tudi prilagajanje sistema otroku. Pri inkluzivnosti pa gre za lastnost oz. sposobnost npr. šole, da omogoča izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v večinskem izobraževalnem sistemu, tj. da omogoča inkluzijo. Inkluzija je pravzaprav nadgradnja pojma integracija, ki je prav tako termin s področja pedagogike. Tudi ta termin označuje izobraževanje otroka s posebnimi potrebami v večinskem izobraževalnem sistemu, le da gre pri integraciji samo za otrokovo prilagajanje sistemu.

V slovarje na slovarskem portalu Fran inkluzija in inkluzivnost nista vključeni, najdemo pa pridevnik inkluziven, ki ga izpostavljate tudi v vprašanju, in sicer v Sprotnem slovarju slovenskega jezika. V njem je naveden splošni pomen pridevnika, dodan pa mu je podpomen, ki vsebuje informacijo, da inkluzivni kot vrstni pridevnik pomeni 'ki upošteva posebnosti ranljivih skupin in se načrtno prilagaja njihovim sposobnostim' in da je sestavina terminov, ki označujejo pojme iz pedagogike.

V vprašanju omenjate tudi poimenovanji vključujočnost in vključevalnost. Gre za neprevzeti poimenovanji za inkluzivnost, pri čemer je vključujočnost tvorjena iz deležnika vključujoč, vključevalnost pa iz pridevnika vključevalen. Izmed obeh poimenovanj bi – izhajajoč iz vključevanja kot izhodiščnega termina – izbrali vključevalnost. Je pa v terminih kot določujoča sestavina relativno pogost izraz vključujoč. Tako je npr. v Urbanističnem terminološkem slovarju termin vključujoče oblikovanje, ki ustreza angleškemu terminu inclusive design. Definicija se glasi: 'oblikovanje prostora, predmetov, ki brez posebnih prilagoditev zagotavlja dostopnost in uporabnost vsem uporabnikom ne glede na njihove zmožnosti in vrednostne sisteme', kot sinonima sta navedena še oblikovanje za vse in univerzalno oblikovanje (v angleščini design for all).

Razmerje med prevzetimi in neprevzetimi, tj. domačimi termini je tipično sinonimno razmerje. Izbira enega od obeh poimenovanj je stvar presoje v stroki, v kateri se pojem uporablja. Pri tem je smiselno upoštevati terminološka načela, zlasti načelo ustaljenosti. Ker sta termina inkluzija in inkluzivnost na področju pedagogike ustaljena, njune menjave z neprevzetima vključevanje in vključevalnost ne bi svetovali. Hkrati pa ni razloga, da na drugih področjih za označevanje pojmov, ki ju v angleščini poimenujeta inclusion in inclusiveness, ne bi uporabili poimenovanj vključevanje in vključevalnost. Tako je npr. relativno ustaljen termin socialno vključevanje (ang. social inclusion).

V vprašanju eksplicitno izpostavite dilemo, ali je upravičen prenos termina inkluzivnost s področja pedagogike na druga področja. V vašem primeru bi za pojem, po katerem sprašujete, seveda lahko uporabili termin inkluzivnost. Menimo pa, da ni potrebe po prevzetem terminu oz. da pojem popolnoma ustrezno označuje tudi neprevzeti termin vključevalnost. Zato vam predlagamo, da za angleški termin inclusiveness uporabljate slovenski ustreznik vključevalnost.