Terminološko svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena širši strokovni javnosti, ki se sooča s konkretnimi poimenovalnimi problemi, pa naj gre za popolnoma nove pojme, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj. Terminološke odgovore pripravljajo sodelavci Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (in so objavljeni tudi na spletišču Terminologišče), ki pri delu upoštevajo osnovna terminološka načela.
Vprašanje poslano: 19. 12. 2022
Opis terminološkega problema:

Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin FAIR, ki na področju upravljanja s podatki označuje načela, po katerih naj bodo raziskovalni podatki objavljeni in dostopni. Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši? Kako bi prevedli posamezne sestavine kratice (ang. findability, accessibility, interoperability in reusability)? Je za angleški pridevnik findable morda ustrezen najdljiv, določljiv …? Izraza najdljiv v SSKJ2 ne najdem.

Odgovor:

Po pregledu nam dostopnega gradiva na spletu ugotavljamo, da se je tudi v slovenščini že relativno uveljavila kar kratica FAIR, ki je tvorjena iz angleške podstave findability, accessibility, interoperability in reusability. Ponekod so tudi v slovenskih virih zraven navedeni prevodi angleških besed, torej najdljivost, dostopnost, interoperabilnost, ponovna uporabnost (prim. npr. A. Slavec, Ravnanje z razikovalnimi podatki in načela FAIR, 2020, spletna stran Centralne tehniške knjižnice). Prevoda najdljivost in interoperabilnost sta ustaljena, medtem ko se namesto dostopnosti ponekod pojavlja tudi prevod dosegljivost (prim. M. Ojstršek, FAIRifikacija Nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, 2020) in namesto ponovne uporabnosti tudi ponovna uporaba (prim. npr. Raziskovalni vodiči, Ravnanje z raziskovalnimi podatki, spletna stran Univerze v Mariboru) in ponovna uporabljivost (prim. M. Ojstršek, FAIRifikacija Nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, 2020). Po našem mnenju so najustreznejši prevodi: najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost, ki so v strokovni literaturi tudi najpogostejši. Tudi prevod najdljivost je kljub temu, da SSKJ2 besede ne navaja, po našem mnenju ustrezen. Beseda je namreč tvorjena po ustaljenem besedotvornem vzorcu in se v zadnjem času relativno pogosto pojavlja v gradivu na spletu, tako da je možno, da jo bodo zabeležili tudi novi jezikovni priročniki.

V pregledanem gradivu nismo našli nobenega poskusa slovenjenja termina FAIR, kar kaže na to, da je sprejemljiv za večji del stroke. Načeloma sicer velja, da so citatni termini manj zaželeni in da so navadno uporabljeni kot začasna rešitev, ki jo kasneje pogosto nadomesti jezikovnokulturno ustreznejši termin. Prav kratični termini pa so v tem oziru nekoliko posebni, saj je v jeziku precej iz angleščine prevzetih kratic, ki jih v strokah niso poslovenili in so se postopoma ustalile ter niso moteče, npr. ADHD, HTML, RAM, USB. Kot smo že zgoraj nakazali, termin FAIR torej izpolnjuje tudi terminološko načelo ustaljenosti, saj se je stroka poenotila in ga v strokovnih besedilih dosledno uporablja v citatni obliki (prim. npr. Raziskovalni vodiči, Ravnanje z raziskovalnimi podatki, spletna stran Univerze v Mariboru).

Poleg tega je termin FAIR tudi lahko izgovorljiv [fêr] in se lahko v skladu s pravili o sklanjanju kratic v Slovenskem pravopisu 2001 navaja kot nesklonljiva beseda ali pa se sklanja z vezajem (FAIR-a, FAIR-u). Pri tem je morda zanimivo, da se termin v gradivu zelo pogosto pojavlja v zvezi načela FAIR, kjer pa dilema o sklanjanju seveda odpade, saj FAIR postane desni nesklonljivi prilastek.

Za angleški termin FAIR vam torej svetujemo, da tudi v slovenskih besedilih uporabljate citatno obliko tega termina.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer